Mestni muzej Litija

Stalne zbirke

Rudarstvo

Litija spada med najstarejše rudarske kraje na Slovenskem, saj arheološke ostanke rudarjenja v Litiji najdemo izpred 4000 let. Neposredno nad mestom, na vrhu Sitarjevca in na območju nove Osnovne šole Litija, so arheologi odkrili ostanke železnodobne naselbine, bližnje Vače pa so bile v prazgodovini eden največjih kovinarskih centrov v Sloveniji. Prvi pisni viri omenjajo rudnik Sitarjevec v 16. stoletju, ko so zabeležili močan priliv protestantskih rudarjev z Bavarske in Saške. Z nastopom protireformacije v 17. stol. je tudi rudarska dejavnost do zadnje četrtine 19. stoletja ugasnila.

Z večjimi ali manjšimi prekinitvami je rudnik Sitarjevec obratoval vse do l.1965, ko so dela v njem za vedno opustili. Največji razcvet proizvodnje so v litijskem rudniku doživljali v 2. polovici 19. stoletja in tja do 1. svetovne vojne, ko je sodil med največje rudnike svinca v Evropi. V Sitarjevcu so pridobivali večinoma svinec, poleg tega pa še živo srebro, baker, cink in v zadnjem obdobju barit. V spomin na prvo pridobljeno srebro v litijski topilnici so l.1886 v dunajski kovnici skovali spominske kovance, ki veljajo za ene najlepših tovrstnih izdelkov pri nas.

Za potrebe rudnika so l. 1880 na levem bregu Save zagnali novo topilnico in jo z žičnico povezali z rudnikom. V njej so talili rudo iz številnih evropskih rudnikov in celo iz Tunisa, Maroka in Alžirije. Topilnica je prenehala delovati kmalu po l. 1924. Območje rudnika Sitarjevec še danes velja za izjemno bogato nahajališče mineralov, ne le v slovenskem, temveč tudi v evropskem merilu.